‘Facebook je postal totalno brezvezen’

 

Pogosto slišim, da je Facebook postal totalno brezvezen.

Oprostite, a Facebook je brezvezen samo toliko, kolikor je brezvezen njegov uporabnik. Pa brez zamere. 😉

Orodje, za katerega si Mark Zuckerberg in njegova 20.000-članska ekipa že 13 let prizadeva, ‘da bi dalo ljudem moč, da zgradijo skupnost in povežejo svet‘, imamo na voljo, kaj pa bomo z njim naredili, pa odločamo sami. Tudi sekira je koristna za sekanje lesa, za likanje perila pa niti ne. 

Kaj lahko naredite, da ‘vaš’ Facebook ne bo več totalno brezvezen?
Preprostega recepta ni, lahko pa vam povem, kako meni najboljše služi to družbeno omrežje.

Prizadevam si, da so v moji časovnici samo zanimive objave.
Približno polovico napišejo moji prijatelji (v prvotnem pomenu te besede), 40 % neznanci, s katerimi smo člani istih skupin, in imajo kaj povedati o temah, ki me zanimajo, 10 % pa organizacije/znamke – skratka gre za objave FB strani in oglase.

Kako mi to uspe?
Pridno uporabljam funkcijo Skrij (objave od osebe/strani, oglase tega oglaševalca …), da se izognem objavam, ki mi kradejo čas in me res ne zanimajo. Sledim zgolj stranem organizacij, znamk in projektov, ki so mi blizu in objavljajo meni zanimive zgodbe. Lajkfehtarji tipa ‘Lajk, ker se je zgodilo to in to’ so prvi, ki jim brez kančka slabe vesti neham slediti.

Aktivno pa se vključujem v (interesne) skupine, v katerih se ljudje pogovarjajo o stvareh, ki me zanimajo. Tam dobim kakovostne informacije iz zelo raznolikih virov s celega sveta in spoznavam ljudi, s katerimi nas družijo skupni interesi. To pa je nenazadnje namen družbenih omrežij, kajne?

Kako pa vam služi Facebook?

 

Število uporabnikov družbenih omrežij v Sloveniji

Skoraj vsak dan me kdo vpraša, katero družbeno omrežje ima pri nas največ uporabnikov. Odgovor je na prvo žogo seveda jasen, a ni da bi po količini uporabnikov sklepali tudi na kakovost vsebin in morebitno doseganje poslovnih ciljev. Za take aktivnosti priporočam globok razmislek (in analizo podatkov) najprej o sebi, svoji dejavnosti, ciljni skupini in poslovnih ciljih, nato šele pa o kanalih ter tehnikah, s katerimi bi najhitreje in najceneje dosegli svoje cilje. Tudi v Slovenskih novicah ne oglašujete, ker jih bere največ ljudi v tej državi, ampak zato, da bi dosegli svoj poslovni cilj, kajne?

Facebook – izven konkurence 

Svoj profil na Facebooku ima v Sloveniji več kot 830.000 oseb, starih od 15 do 75 let; dnevno ga uporablja dobrih 70 % ali skoraj 600.000 ljudi. Dnevno ga torej uporablja približno toliko ljudi kot jih v enem dnevu gleda oddajo 24 ur na Pop TV in bere Slovenske novice. Skupaj. Brez podvajanj bralcev in gledalcev.

Po številu ustvarjenih profilov je drugi na lestvici Twitter z nekaj več kot 200.000 profili, a s precej manj dnevnimi uporabniki – 33.000, šestino vseh, ki imajo profil. To je približno toliko kot je bralcev enega izvoda Večerove priloge V soboto (35.000, vir: NRB, 2015).

Po številu dnevnih uporabnikov sta sicer na drugem in tretjem mestu Snapchat in Instagram, z nekaj čez 66.000 oz. 62.000 dnevnih uporabnikov. Podobno število ljudi je recimo v letu 2015 prebralo en izvod tedenske priloge časnika Večer, TV Večer (64.000, vir: NRB, 2015), danes Revije Stop.

valicon_media_druzbena_omrezja_v_sloveniji

Vir: Valicon, MEDIA+, 23. 6. 2016

Oglaševanje – napihovanje? 

Pa poglejmo, kaj pravijo o številu uporabnikov v Sloveniji uradni podatki o Facebooku, LinkedInu, Instagramu in Twitterju ter jih primerjajmo s podatki o ljudeh, ki imajo na teh omrežjih svoj profil, iz Valiconove raziskave MEDIA+. Seveda lahko predvidevamo, da bo do manjših odstopanj prišlo, saj je bila raziskava izvedena pred osmimi meseci.

Podatke o številu uporabnikov (ne pa tudi o dnevno aktivnih) lahko poiščemo na oglaševalski platformah družbenih omrežij Facebook (za Facebook in Instagram) in LinkedIn. Twitter je že od nekdaj skop s podatki o svojih uporabnikih in jih ne servira na pladnju kot ostala omrežja, zato sem si pomagala z zadnjimi javno dostopnimi številkami iz kredibilnih virov. Pri nas lahko oglaševanje na tem omrežju namreč izvajate le prek agencije Httpool z minimalnim proračunom okoli 2000 evrov, medtem ko lahko oglaševanje na ostalih omenjenih omrežjih izvajate sami – potrebujete ‘le’ znanje in pozitivno stanje na kreditni kartici.

Primerjava števila uporabnikov družbenih omrežij iz raziskave MEDIA+ in uradnih podatkov o uporabnikih družbenih omrežij

Facebook
Raziskava: 833.500
Uradni podatek: 910.000 (+9 %)

screen-shot-2017-02-23-at-17-45-30

Instagram
Raziskava: 180.500
Uradni podatek: 300.000 (+66 %)

screen-shot-2017-02-23-at-17-52-38

LinkedIn
Raziskava: 135.500
Uradni podatek: 270.000 (+100 %)

screen-shot-2017-02-23-at-17-50-21

Twitter
Raziskava: 206.500
Uradni podatki: Httpool, 26. 1. 2015: 95.000 (vir: Tehnik.telekom.si)
Sitweet, 1. 9. 2012: 20.074

Bonus tracks -> spomini na projekt Sitweet in zgodovino slovenske tvitosfere:
-Sitweet.com je zaprt, od 1. 9. 2012 nimamo več vira o slovenski tvitosferi (vir: Netokracija.si)
-O čem se pogovarjajo slovenski tvitarji (vir: Marketing magazin, september 2011)

Kateri podatki so pravi? Komu bolj zaupate? Mediju, ki vam želi prodati oglaševanje, ali anketiranim Slovencem?

Resnica je – kot ponavadi – najbrž nekje vmes …

 

Samo v trgovino še skočim!

Zadnja štiri leta živim brez svojega avtomobila. Ja, da se – če živiš v Ljubljani. No, resnici na ljubo, enega večjih izzivov mi še vedno predstavlja nabava špecerije. Običajno kupujem sproti pri lokalnem najboljšem sosedu in nabavljeno prinesem domov peš, tu in tam se odpravim po večji nakup h kateremu od drugih trgovcev in si prevoz omislim s taksijem. Tudi zato, ker ne maram zapravljati časa s sprehajanjem po trgovinah, pa mi je najljubša možnost nakupovanja hrane in izdelkov široke potrošnje v spletnih trgovinah –  z dostavo do vrat.

Najboljši (in edini) sosed

Do nedavnega je bilo v večjih mestih po Sloveniji mogoče dostavo naročenega blaga na dom naročiti zgolj pri Mercatorju, kar sem nazadnje naredila oktobra lani.

Najboljši sosed v Šiški, kjer živim, namreč ni le najboljši, ampak tudi edini sosed – v radiju 500 metrov je pet njihovih trgovin in nobene drugega večjega trgovca. Cene izdelkov v Mercatorju se mi zdijo daleč od ugodnih. Veliko izdelkov, ki bi jih želela kupiti, v njihovi ponudbi ne najdem, predvsem izdelkov ‘eksotičnih’ kuhinj. Najbolj pa me moti to, da ob dostavi na dom nikoli ne dobim vseh naročenih stvari. Običajno vsaj 20 % naročenega blaga manjka. Res je, lahko bi dovolila zamenjavo naročenih izdelkov s sorodnimi, če naročenih ne bi imeli, a s tem bi izgubila nadzor nad svojim nakupom, zato tega ne dovolim.

Končno konkurenca!

Letos pa se je na tržišču (končno!) pojavila konkurenca. E.Leclerc je začel ponujati dostavo v spletni trgovini naročenega blaga na dom. Preden pa se te novice preveč razveselite, je treba povedati, da je zaenkrat dostava na voljo le v Ljubljani. (Dopolnjeno 26. 2. 2017: dostava je na voljo tudi v Kranju in okolici.)

V zadnjih nekaj tednih sem trikrat naročila blago pri E-Leclercu in v vednost in ravnanje vsem zainteresiranim zapisala nekaj svojih opažanj o teh izkušnjah.

Prednosti E.Leclerca:
– Enourno časovno okno za dostavo, ki jo zanje izvaja dostavna služba DPD. V vseh treh primerih je bila dostava veliko bližje začetku kot koncu določenega časovnega okna.
– Pri naročilu do 12. ure je dostava mogoča še isti dan. Mercator dostave isti dan ne ponuja.
– Za vrnjene vrečke od prejšnjega nakupa kupcu prištejejo na račun 18 centov popusta po vrečki pri naslednjem nakupu.
– Inteligenten ‘cross-selling’. Naročila sem limone, v košarici so mi ponudili še ožemalnik za agrume – in mi ga prodali.
– Mobilna aplikacija spletne trgovine za iOS in android.
– Enotna cena dostave: 3 evre, ne glede na višino naročila.

Pomanjkljivosti:
– Največja pomanjkljivost se mi zdi to, da omogočajo samo eno možnost plačila, in sicer s kreditno kartico ob oddaji naročila. Sploh ob znanem dejstvu, da Slovenci najraje naročeno blago plačujemo po povzetju.
– Kartice ugodnosti ni mogoče naročiti prek spleta ali izpolniti obrazca pri dostavi blaga.
– Komuniciranje po oddanem naročilu je precej konfuzno, saj kupec prejme kar tri e-pošte in eno SMS-sporočilo. Najprej sem dobila potrdilo za naročilo v E.Leclerc Drivu, v katerem so me vabili k dvigu naročenega blaga v trgovini (?), šele v bannerju te e-pošte sem dobila tole informacijo:
E.Leclerc

 

 

 

Potem je sledila še potrditvena pošta iz E.Leclerca z informacijo o času dostave in še e-pošta iz dostavne službe DPD z informacijami o dostavi ter kontakti dostavljavca, pa še SMS-sporočilo od DPD-ja z enakimi podatki. Mercator vse to kupcu sporoči v eni sami e-pošti.

Skupna ocena izkušenj po moji odokativni subjektivni metodi: 8/10.

Kaj bo jutri?

Podatki Eurostata kažejo, da 22 % prebivalcev Evropske unije naroča špecerijo v spletnih trgovinah. Dve tretjini uporabnikov spleta pa je v 12 mesecih pred raziskavo opravilo nakup prek spleta. Najhitreje rastoči starostni skupini e-kupcev sta 16-24 in 25-54 let. Število e-kupcev močno variira, med 18 % uporabnikov spleta v Romuniji do 87 % v Veliki Britaniji.

V Sloveniji je v prvem četrtletju leta 2016 prek spleta kupovalo 30 % ljudi, starih od 10 do 74 let, t.im. e-kupcev. 28 % e-kupcev je kupilo dobrine za vsakodnevno uporabo, npr. hrano, kozmetiko ipd. Največ e-kupcev je bilo med osebami, starimi 25–34 let (51 %). (vir: SURS)

Deleži niso ogromni, prav tako pa nikakor niso zanemarljivi. Ob boljši ponudbi na trgu bi verjetno bili še večji. Kaj bo prej? Kura ali jajce? Ponudba ali povpraševanje?

Naj zaključim z nekaj vprašanji v razmislek in komentar:
Bodo vzoru Mercatorja in E.Leclerca sledili še drugi trgovci in ustvarili svoje spletne trgovine ter ponudili dostavo blaga na dom?

Trenutno storitev največ uporablja aktivno prebivalstvo, bi lahko v prihodnje bili glavna ciljna skupina upokojenci, ki težko gredo v trgovino? Kako prepričati starejše ljudi v spletno nakupovanje?

Si lahko predstavljate, da bi hrano kupovali samo še prek spleta, brez obiska fizične trgovine, tržnice?